Kako poteka upravljanje premoženja

Izbira naložbenega profila

Na izbiro vaše naložbene strategije vpliva več dejavnikov:
vaša sredstva in obveznosti trenutno življenjsko obdobje vaš odnos do tveganja potreba po likvidnosti naložbeni horizont
Na podlagi pridobljenih informacij vam svetujemo, kateri naložbeni portfelj je za vas najbolj primeren.

Porazdelitev premoženja na posamezne naložbene razrede je glavni dejavnik rasti in poskrbi za 90 odstotkov celotne donosnosti. Zato se pozornost naših strokovnjakov za upravljanje premoženja neprestano usmerja na nadzor in optimizacijo teh naložbenih razredov. Ravno to je bistvo kompetentnega upravljanja premoženja - gre za primerno porazdelitev vašega premoženja na različne naložbene razrede in vrednostne papirje.
Poleg klasičnih naložbenih razredov kot so delnice, obveznice in depoziti nudimo tudi alternative kot so valute in surovine.

Pri analizi naložbenih razredov razlikujemo med glavnimi in specifičnimi trgi. Glavni naložbeni trgi (uveljavljeni in dobro razviti) so podvrženi fundamentalni in tehnični analizi. Pri specifičnih naložbenih trgih se uporablja model momenta, saj fundamentalni podatki v zadostnem obsegu pogosto niso dosegljivi.
Na podlagi opazovanja tečajev in njihove dinamike se v procesu upravljanja premoženja naložbene razrede razvrsti glede na njihovo aktualnost in izbere najbolj atraktivne. Pridobljene ugotovitve se nadalje izboljša in jih uvrsti v proces optimizacije.

Proces upravljanja premoženja se osredotoča na neprestano optimizacijo donosnosti in tveganja. Izkušnje naših strokovnjakov za upravljanje premoženja kažejo, da veliko vlagateljev prevzema nepotrebna tveganja, saj razporedijo premoženje v premalo naložbenih razredov.
Trgi se ne razvijajo vedno enako, zato lahko premišljena porazdelitev in različne uteži vrednostnih papirjev pripomorejo k zmanjšanju nihanja vrednosti portfelja.
Cilj upravljanja premoženja so optimalni portfelji, ki omogočajo največjo donosnost ob določeni stopnji tveganja oziroma minimalno tveganje ob določeni stopnji donosnosti.

Količina optimalnih portfeljev je omejena. Ta meja se imenuje krivulja učinkovitosti. Za portfelje, ki ležijo na krivulji učinkovitosti, ne obstaja nobena druga alternativa, ki bi pri enaki donosnosti ali pri enakem tveganju izkazovala bolj ugodno razmerje med donosnostjo in tveganjem.