Vsak konservativen vlagatelj ima željo po fiksnem donosu, ki je povsem neodvisen od tveganja. To je z delnicami seveda nemogoče doseči, saj ta oblika vrednostnega papirja ne zagotavlja fiksnega donosa. V tem primeru je najboljša izbira dolžniška oblika vrednostnih papirjev, ki jih imenujemo obveznice. Pri obveznicah gre za obliko vrednostnega papirja, s katero se izdajatelj zaveže, da bo v določenem roku (daljšem od enega leta) imetniku obveznice vrnil glavnico povečano za vnaprej dogovorjene obresti (kuponi). V osnovi so obveznice povsem enake klasičnemu zadolževanju, vendar se z obveznicami lahko trguje, vlagatelj pa lahko svoje obveznice proda drugemu vlagatelju.

Kdo lahko izda obveznice?

Obveznice izdajajo podjetja, društva in države, z namenom financiranja svojih poslovnih aktivnosti in poslovnih projektov.

Vrste obveznic, ki kotirajo na borzi:

·         državne obveznice,

·         občinske obveznice,

·         podjetniške obveznice,

·         bančne obveznice,

·         hipotekarne obveznice.

Naložba v obveznico

·          Osnovni pojmiGlavnica: Nominalni znesek, ki ga posodimo izdajatelju obveznice.

·         Obresti / kupon: Znesek, ki ga izdajatelj obveznice v dogovorjenem roku izplača imetniku obveznice.

·         Ročnost: Datum, do kateregabo vlagatelj dobil povrnjeno glavnico, ki jo je posodil izdajatelju obveznice.

Predpostavimo, da vlagatelj investira 10.000 EUR v obveznico podjetja A, ki ima ročnost 6 let in izplačuje letni kupon v višini 4 %.

Vlagatelj bi tako vsako leto prejemal kupon v vrednosti 400 EUR, kar bi ob dospelosti obveznice skupaj naneslo 2.400 EUR.

Kakšna so tveganja pri investiranju v obveznice?

  • Inflacijska tveganja

Čeprav je donos, ki ga prinašajo obresti, fiksen, se lahko cene dobrin na trgu dražijo in tako za isti donos kupimo manj.

  • Kreditna tveganja

Vedno obstaja tveganje, da izdajatelj obveznic ne bo poravnal svojih obveznosti. Kreditno tveganje je ovrednoteno s strani finančnih instituciji. To se lahko zgodi, če izdajatelj zaide v določene finančne težave in ni sposoben poplačati svojih obveznosti. Višino tveganja najlažje razberemo iz višine kuponske obrestne mere. Višje kot je tveganje, višja bo kuponska obrestna mera.

  • Tveganje zahtevane obrestne mere obveznic

Obveznice , tako kot delnice, kotirajona borzi, zato zahtevana obrestna mera varira skladno z glavnico same obveznice. Tukaj je potrebno poudariti, da če bi obveznico kupili na dan izdaje in jo držali do dospetja to tveganje za nas ni relavantno.

Prednosti investiranja v obveznice:

  • Stabilnost

Investiranje v obveznice lahko ublaži morebitne padce delniškega dela portfelja posameznika, saj naložba v obveznico prinaša stalen donos.

  • Donos

Izplačani kuponi dajejo investitorju stalen donos, ki je za razliko od delnic predvidljiv.

  • Varnost

Državne obveznice se smatrajo za ene najbolj varnih naložb, saj za izplačilo glavnice garantira država, ki izda obveznico.

  • Davčna ugodnost

Za razliko od delnic so pri obveznicah obdavčene le obresti. Občinske obveznice pa so davčno celo izvzete.

Kakšna obveznica je najbolj primerna zame?

Vedno, kadar želimo investirati, se moramo vprašati po naših ciljih in časovnem obdobju, v katerem želimo te cilje doseči. Sprejeti je potrebno tudi odločitev, kakšno tveganje smo pripravljeni prevzeti. Če tveganju niste preveč naklonjeni, bo za vas najbolj primeren tip obveznic z visoko kreditno oceno, to so po navadi državne obveznice in obveznice večjih korporacij, kjer so donosi sicer manjši, vendar je tudi tveganje manjše. Če pa ste pripravljeni prevzemati večje tveganje z večjim potencialnim zaslužkom, bodo za vas primerne obveznice podjetij in tudi nekatere državne obveznice, ki prinašajo večje potencialne donose. Hkrati pa je zelo pomemben faktor tudi čas, v katerem želimo določen cilj doseči. Daljša kot je ročnost, večje je tveganje same naložbe, saj je težko predvideti kakšen bo finančni položaj izdajatelja obveznice v daljšem časovnem obdobju.