Volatilnost je v svetu finananc pogosto pojem, ki ga lahko definiramo kot statistično mero nihanja cene določenega vrednostnega papirja ali indexa. Zelo poenostavljeno pa je volatilnost v osnovi le hitrost spreminjanja cene določenega vrednostnega papirja ali indexa. Če je cena vrednostnega papirja dalj časa stabilna, je volitilnost nizka in če se cena hitro spreminja, je volatilnost visoka. Samo volatilnost lahko izmerimo na več načinov, najbolj pogosta sta varianca in standardni odklon.

Volatilnost najlažje ponazorimos primeri iz prakse.

Graf prikazuje gibanje S&P index 500 največjih ameriških podjetji od leta 1968 do leta 2016 (modra linija) in njegov seštevek dnevnih sprememb skozi zadnje leto (rdeča linija). Iz grafa lahko razberemo to da, je volatilnost bolj relevantna na kratek, kot dolgi rok. Če pogledamo na dolgi rok je indeks S&P, močno zrastel, razlog za to je tudi malce višja volatilnost, ki pa je omogočila višjo rast. Višja volatilnost sama po sebi ni problematična, saj večje spremembe cen omogočijo hitrejšo rast, vendar lahko hkrati pride tudi do večjih izgub.

Kako se z volatilnostjo spreminja obnašanje vlagateljev

Pri visoki volatilnosti lahko vlagatelji vsak večji padec izkoristijo za prodajo ali nakup. Največja umetnost vsakega vlagatelja je prepoznati pravi trenutek, ki je najbolj primeren za nakup ali prodajo. V povprečju vsako leto pride do padca borznih indeksov; padec je večinoma do 5 %, včasih pa celo do 10 %. Če indeks pade za 10 %, temu pravimo korekcija trga in velikokrat se zgodi, da bolj kot cena pada, bolj vlagatelji zmanjšuje svojo pozicijo v tej naložbi. Vsakemu padcu  sledi odboj in vsak zamujen odboj pomeni izgubo za investitorja. Tipe vlagateljev lahko razdelimo na »day trader«, kar pomeni dnevno trgovanje oz. trgovanje na krajši rok. Za takšne vlagatelje je volatilnost precej bolj pomembna, kot za vlagatelje tipa »long term investor«, kjer investitor trguje na daljši rok in ga zanima samo, kakšna je smer gibanja nihanja in ali bo to privedlo do končnih večjih donosov.

Visoka volatilnost mnogokrat v večini vlagateljev sproži čredni nagon po čim hitrejšem umiku iz naložbe in z tem privede do zamujene priložnosti zaslužka, ko iz padca naložbe nastane odboj. Zelo pomembno je, da vlagatelj sledi svojim ciljem, ki si jih je zadal ob nakupu svoje naložbe in pri svoji naložbi ne podleže morebitnim korekcijam delniških trgov. Vrlina vsakega dobrega vlagatelja je zato disciplina, ki vodi do odločitev, ki ne temeljijo na čustvih oz. subjektivnem mnenju vlagatelja o trenutnem stanju njegove naložbe. Vsako odločitev je potrebno pretehtati in na podlagi objektivnih dejstev in ciljev vlagatelja sprejeti odločitev, kaj storiti z naložbo.